Najbolje se je obrniti na notarja, ki bo pripravil akt o ustanovitvi zavoda. Obvezni podatki, ki jih bo potreboval notar pri sestavi akta in drugih listin so:

1. ime in skrajšano ime,
2. sedež (kraj) in poslovni naslov,
3. identifikacijske podatke ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za tuje fizične in pravne osebe),
4. vrsta in obseg odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti zavoda,
5. identifikacijski podatki in tip zastopnika (na primer direktor, član poslovodstva in prokurist) in način zastopanja (samostojno ali skupno),
6. dejavnost zavoda,
7. sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,
8. vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda,
9. način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda.

Ko se sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda. Notar sestavi vse potrebne listine.

Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi zavoda z aktom v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa. Notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki in predlogu priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko ter jih overi s svojim elektronskim podpisom.

O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče, z vpisom pa zavod pridobi pravno sposobnost. Notarju se vroči sklep registrskega sodišča o vpisu in druge odločbe v tem postopku.

Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Registrsko sodišče lahko z novim sklepom nadomesti prejšnjega, če ugotovi podlago zato, sicer zadevo odstopi drugostopenjskemu sodišču.

Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi matično številko in šifro glavne dejavnosti.

S tem je postopek pravne ustanovitve zavoda končan.

Po Zakonu o zavodih so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje določenih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Glede na dejstvo, da cilj opravljanja dejavnosti za razliko od gospodarskih družb, ni pridobivanje dobička, so zavodi tako opredeljeni kot nepridobitne organizacije. Nepridobitnost pa nikakor ne pomeni, da zavodi ne bi smeli opravljati pridobitne dejavnosti, saj si zavodi lahko sredstva za delo zagotavljajo tudi s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Prav tako pa nepridobitnost ne pomeni, da zavodi ob koncu poslovnega leta ne bi smeli ustvariti presežka prihodkov nad odhodki (dobiček), vendar pa morajo v primeru ustvarjenega dobička le tega uporabiti le za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti, razen če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

V Pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju (v nadaljevanju: Pravilnik) se uredi organiziranost in vodenje društva.

V Pravilniku je potrebno opredeliti:

• s katerimi aktivnostmi društvo pridobiva materialna in finančna sredstva za svoje delovanje,
• kaj je premoženje društva in kateri organ z njim upravlja,
• da se presežek prihodkov porablja za dejavnosti društva, za katere je bilo ustanovljeno,
• pri kateri banki ima društvo odprt TRR in kdo z njim upravlja,
• kdo skrbi za finančno materialno poslovanje in kdo ga nadzoruje,
• finančni načrt društva (trajanje poslovnega leta, opredelitev finančnega plana, kdo sprejema in potrjuje finančni plan),
• poročanje o finančno materialnem poslovanju društva (obveznost zagotavljanja podatkov v skladu s Pravilnikom in Slovenskim računovodskim standardom za društva in obveza o prikazovanju resničnega stanja, kdo pripravi, sprejema in potrjuje finančno poročilo),
• obveznosti v zvezi z letnim poročilom, knjigo prejemkov in izdatkov, blagajniškim dnevnikom, glavno blagajno, vknjižbami v poslovne knjige,
• da se za primere, ki v Pravilniku niso opredeljeni, ter v primeru, da kakšna določba ni dovolj podrobna uporabita neposredno Slovenski računovodski standard 33 – računovodske rešitve za društva ali Zakon o računovodstvu,
• prenos premoženja v primeru prenehanja delovanja društva.

Z Disciplinskim pravilnikom (v nadaljevanju: Pravilnik) se ureja disciplinsko odgovornost, določa organe za ugotavljanje disciplinske odgovornosti ter predpisuje postopek za ugotavljanje te odgovornosti.

V Pravilniku je potrebno opredeliti:

• kdaj se in za koga se uporablja,
• kateri organ vodi disciplinski postopek in kako je organ sestavljen,
• vrste disciplinskih kršitev,
• vrste disciplinskih ukrepov,
• disciplinski postopek (s katerim aktom se začne, kateri organ društva ga vodi, zaslišanje, pravica do zagovora, izdaja sklepa pristojnega organa),
• možna pravna zoper sklep o izreku disciplinskega ukrepa (možnost pritožbe, rok za vložitev pritožbe, sestavine pritožbe, kateri organ odloča o pritožbi),
• izvršitev izrečenih sankcij.

Pečat društva po Zakonu o društvih ni obvezen. Po 9. členu mora statut določati:

• ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva),
• namen in cilje delovanja društva,
• dejavnost oziroma naloge društva,
• pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva.
• pravice in obveznosti članov,
• način upravljanja društva,
• zastopanje društva,
• financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,
• način zagotavljanja javnosti dela društva,
• način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,
• način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.

Če se društvo odloči, da bo imelo pečat ga mora v statutu tudi natančno opredeliti oz. opisati. Opis se mora skladati z registriranim imenom društva. Če društvo pri svojem poslovanju ne uporablja pečata, se v statutu opredeli, da društvo nima pečata. Pri poslovanju društva se to odraža v obliki, da se pri podpisovanju dokumentov zraven podpisane odgovorne osebe napiše tudi polno oz. registrirano ime društva. To lahko poslovanje v določeni meri tudi oteži, saj bodo institucije, ki bodo podvomile v resničnost podatkov same preverjale resničnost le-teh, in sicer iz javno dostopnih evidenc.

Zakon o društvih (UL RS 61/2006) v 1. členu določa, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

Zakon v 25 čl. Opredeljuje tudi možnost opravljanja pridobitne dejavnosti v društvu. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu torej statutu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Primer opredelitve pridobitne dejavnosti v statutu:

X1. člen

Namen društva je ________________________________________________.

X2. člen

Naloge in cilji društva so:

X3. člen

Društvo dosega svoje cilje z opravljanjem naslednjih dejavnosti:

X4. člen

Društvo opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

• prodaja promocijskih materialov,
• izdaja in prodaja tiskanih in elektronskih publikacij,
• organizacija in izvedba dobrodelnih dražb,
• pridobivanje sponzorskih sredstev,
• nudenje svetovalnih storitev s področja __________.

Društvo opravlja pridobitne dejavnosti skladno z določili zakona o društvih ter le v obsegu potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne dejavnosti.

Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu z Zakonom o društvih in pravnim redom Republike Slovenije. Temeljni akt društva je lahko sprejet bodisi v obliki statuta bodisi v obliki pravil.

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe, razen gospodarskih družb, ki imajo v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

Ustanovitveni akt društva mora obsegati:

• ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva),
• namen in cilje delovanja društva,
• dejavnost oziroma naloge društva,
• pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva,
• pravice in obveznosti članov,
• način upravljanja društva,
• zastopanje društva,
• financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,
• način zagotavljanja javnosti dela društva,
• način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,
• način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

S temeljnim aktom lahko društvo uredi druga vprašanja v zvezi z delovanjem in upravljanjem društva.

Za registracijo društva oziroma podružnice tujega društva (v nadaljevanju podružnice) je pristojna upravna enota na območju katerega je sedež društva oziroma podružnice. O pritožbi zoper odločbo o registraciji društva oziroma podružnice pa odloča ministrstvo za notranje zadeve.

Za registracijo društva oziroma podružnice se plača taksa po 1. točki tarifne številke 15 Zakona o upravnih taksah, ki znaša 300 točk, pri čemer znaša vrednost točke 0,0709 EUR. Tako je torej potrebno za vlogo in izdajo odločbe plačati upravno takso v vrednosti 21,27 EUR.

Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:

• zapisnik ustanovnega zbora,
• dva izvoda temeljnega akta,
• seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
• dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva; za domače pravne osebe si pristojni organ ta podatek pridobi po uradni dolžnosti,
• odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva,
• naslov sedeža društva,
• osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

Zakon o društvih pravi, da med drugim tudi denar sodi med premoženje društva. Premoženje društva pa se ne sme deliti med člane. Presežke, ki so vam nastali v prejšnjem letu je potrebno porabiti za uresničevanje namenov društva. Ker iz samega vprašanja ne izhaja, katero društvo ste, lahko svojo temeljno dejavnost razberete iz ustanovitvenega akta. Tako je potrebno presežek teh sredstev porabiti za uresničevanje ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

V kolikor temeljni akt društva (statut) ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata tako društvo kot tudi zastopnik društva. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, če so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali pa so s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno oziroma fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. V tem primeru solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

V skladu z 3. členom Zakonom o društvih ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Takšnemu društvu se delovanje s sodno odločbo prepove. Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za te razloge izvedo pri svojem poslovanju, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva. Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva. Postopek za prepoved delovanja društva je nujen. V kolikor je pridobitna dejavnost izključna dejavnost društva se bo moralo le-to statusno preoblikovati (v d.o.o., d.n.o.).

Referendum v lokalni skupnosti je urejen v Zakonu o lokalni samoupravi ( UL RS št. 94/2007). Zakon določa, da so neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Najem poslovnih prostorov je urejen v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Poslovna stavba je namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti in se v pretežni meri uporablja za to, poslovni prostor pa je eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, lahko gre tudi za prostore v etažni lastnini (npr. v večstanovanjski stavbi), v tem primeru pride v poštev tudi Stanovanjski zakon (SZ). Določbe ZPSPP ne veljajo, ko se določen prostor najema le začasno, npr. za organiziranje kongresov, delavnic in podobno.

Pri sklenitvi najemne pogodbe za poslovni prostor je bistveno, da je sklenjena v pisni obliki. Zakon ne predpisuje vsebine najemne pogodbe, vendar je priporočljivo, da se razmerje v zvezi z najemom čim bolj natančno določi. S tem se izogne morebitnim kasnejšim nesporazumom. Smiselno je tako opredeliti:

• opis poslovnega prostora (naslov, nadstropje, število prostorov in lega, površina),
• opis stanja poslovnih prostorov (priporoča se, da si jih najemnik pred najemom ogleda),
• čas najema,
• višina, roki in način plačila,
• ali so stroški zajeti v najemnino, v kolikor ne, opredeliti kateri ter kakšni so stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor,
• kdo je upravitelj stavbe in kakšna so razmerja med najemodajalcem in najemnikom glede stroškov stavbe: praviloma najemodajalec pokriva stroške stavbe kot lastnik stavbe - vzdrževanje, zavarovanje, čiščenje dimnikov in podobno, najemnik pa stroške tekočega koriščenja stavbe oziroma prostorov - elektrika, čiščenje in podobno,
• ali sme najemnik oddati prostore v podnajem,
• v kakšnem stanju morajo biti prostori ob vrnitvi.

Pogodbo se lahko sklene za določen ali za nedoločen čas. V primeru, da je sklenjena za določen čas in najemnik po preteku tega časa še dalje uporablja stavbo oziroma prostor, najemodajalec pa v enem mesecu ne vloži tožbe za izpraznitev poslovnih prostorov, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. V kolikor je sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo ene strani po preteku odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od enega leta. Najemodajalec pa lahko v skladu z ZPSPP odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema:

• če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda,
• če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ki ga je najemodajalec opomnil,
• če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnosti, in zato poslovno stavbo oziroma poslovni prostor sam potrebuje (28. člen ZPSPP).

Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega organizatorja ter vnaprej določen program, udeležba pa je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Organizira se z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali kakšne druge aktivnosti.

Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ; Ur.l. RS, št. 113/2005) deli prireditve tri skupine:

• Prireditve, ki jih ni treba prijaviti pri policiji niti ni treba zaprositi za dovoljenje pri upravni enoti, kamor spadajo tudi tiste, ki jih organizirajo društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti, morajo pa biti zagotovljeni vsi ukrepi za vzdrževanje reda na sami prireditvi.
• Prireditve, za katere ni potrebno dovoljenje, jih je pa potrebno prijaviti policiji in sicer se prijava odda policijski postaji, policijskemu oddelku oziroma policijski pisarni, na območju katere se organizira prireditev. Prijava je prosta plačila upravne takse in se mora podati najkasneje pet dni pred dnevom prireditve. Pristojna policijska postaja pa potrdi sprejem prijave prireditve.
• Javne prireditve, za katere je potrebno dovoljenje upravne enote, pa so naslednje: mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih, prireditve z zbiranjem živali, prireditve na cesti, prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve, prireditve, na katerih se uporablja odprti ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo zdravje ali življenje ljudi oziroma premoženje, prireditve na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev ter prireditve, če je organizator tujec oziroma tuja pravna oseba. Vlogo za izdajo dovoljenja za organiziranje takšne prireditve organizator vloži pri upravni enoti najmanj sedem dni pred dnevom prireditve. Za izdajo dovoljenja za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na cesti in prireditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot mora organizator prošnjo podati najmanj 30 dni pred dnevom prireditve pri pristojni upravni enoti. Če prireditev poteka na cesti na območju dveh ali več upravnih enot, mora organizator vlogo podati pri upravni enoti, na območju katere se bo prireditev pričela.

Pogoji za nekatere najpogostejše dejavnosti na prireditvah, ki jih mora izpolniti organizator, so predstavljeni na spletnem portalu Ministrstva za notranje zadeve (http://mnz.gov.si) in e-uprave (http://euprava.gov.si).

Zakon o društvih (ZDru-1; Ur.l. RS, št. 61/2006) možnosti mirovanja delovanja društva ne pozna. Govori samo o tem, da v kolikor bi nastale kakršnekoli spremembe pri delovanju, je potrebno te čimprej (najkasneje v roku 30 dni) sporočiti na pristojni organ - Upravno enoto.

O potrebi in sklenitvi avtorske ali podjemne pogodbe ni več potrebno sporočati ZRSZ

S 1.1.2011 je začel veljati nov Zakon o urejanju trga dela, na podlagi katerega Zavodu RS za zaposlovanje ni več potrebno pošiljati obvestil o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela.

Prav tako po novem delodajalcu ni več potrebno pošiljati obvestila o sklenjenih podjemnih pogodbah in pogodbah o naročilu avtorskega dela.

Preberite, katere podatke morate po zakonu še vedno sporočati Zavodu.

Vir: ZRSZ

Vloga za sponzorstvo/donacijo naj vsebuje:

• namen porabe sredstev,
• znesek, ki ga prosilec prosi,
• kraj in čas dogodka,
• ciljne skupine (komu je dogodek/projekt namenjen),
• množičnost dogodka (število obiskovalcev, medijska pokritost),
• oblika promocije za sponzorja (v primeru donacije ta točka ni potrebna).

Reference so prednost, zato jih navedite.

Naslovniku za sponzorstvo/donacijo lahko predstavimo tudi davčne vidike sponzoriranja:

A) UVOD

SPONZORIRANEC mora sponzorju po izpolnitvi pogodbeno dogovorjenih obveznosti na osnovi medsebojne sponzorske pogodbe izstaviti račun. Pri sponzoriranju gre za pogodbeno razmerje, pri katerem se sponzor obveže sponzorirancu izročiti določena sredstva (denarna ali materialna), sponzoriranec pa se v zameno za prejeta sredstva obveže opraviti pogodbeno dogovorjene storitve (npr. oglaševanje, promocija …).

B) DAVČNO PRIZNANI ODHODKI

Z VIDIKA obdavčitve poslov sponzorstva je najpomembnejša natančna opredelitev posameznih vrst protiuslug, ki vključuje opis načina in obsega izvedbe ter vrednost teh protiuslug. Če posel sponzoriranja ni pogodbeno opredeljen oz. sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodki in ne znižajo davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Posel sponzoriranja je v celoti davčno priznan odhodek le, če sponzorska pogodba vsebuje vse potrebne elemente.

Davčni vidiki doniranja (donacija):

A) UVOD

Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji.

B) DAVČNA OLAJŠAVA

DONACIJA se ne obravnava kot davčno priznan odhodek. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe lahko donirana sredstva uveljavljajo kot davčno olajšavo. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06) v prvem odstavku 66. člena ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) v 59. členu določata, da se za dane donacije prizna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji:

1. Donacija se prizna kot davčna olajšava za sredstva, dana v denarju ali v naravi (torej tudi v obliki izdelkov, blaga ali storitev).
2. Donacija se prizna kot olajšava do zneska 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja, če je dana za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in verske namene prejemnikom, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih.
3. Donacija se prizna kot dodatna olajšava do zneska 0,2 % obdavčenega prihodka, če je dana za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu in so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih.

Če davčni zavezanec olajšave, ki se priznava do višine 0,2 % obdavčenega prihodka, ne more v celoti koristiti oz. uveljaviti v letu izplačila donacije, lahko znesek neizkoriščene olajšave prenese in koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih.

C) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE FIZIČNI OSEBI

DONACIJA samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe fizični osebi se obravnava kot darilo. Ta bo pri prejemniku obdavčena z dohodnino, pri darovalcu pa se ne bo priznala kot davčna olajšava za donacije.

D) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE DRUGEMU SAMOSTOJNEMU PODJETNIKU ALI GOSPODARSKI DRUŽBI

Takšna donacija se pri prejemniku donacije šteje med obdavčljive prihodke, pri darovalcu pa se ne priznava kot davčna olajšava.

E) DDV

V SKLADU s 15. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/02) donacija ni predmet DDV, če gre za denarna sredstva, ki so izplačana osebam, ki so ustanovljene npr. za humanitarno dejavnost in če pri tem ne gre za opravljeno dobavo blaga oz. storitev.

VIR: Donacija.si

Priporočljivo je komuniciranje preko sporočil za javnost ali vabil na novinarske konference oz. dogodke. Sporočilo za javnost pošljete načeloma tik po dogodku ali takrat, ko želite nekaj sporočiti preko medijev. Novinarska konferenca se načeloma organizira okoli 11. ure, vabilo na novinarsko konferenco pa se pošlje dan ali dva prej. Pomembno je, da takrat, ko se novinarji udeležijo novinarske konference ali dogodka že imate pripravljeno sporočilo za javnost in drugo za novinarje zanimivo gradivo.

Vsaka organizacija mora sama poskrbeti za svojo prepoznavnost in odmevnost. Najprej so potrebni kvalitetni projekti zanimivi širši javnosti, sledijo aktivnosti za seznanjanje javnosti. Mediji so gotovo zelo ustrezen kanal za to (ob lastnih kanalih informiranja).

Najbolje je, če za obveščanje medijev pripravite kratko in jedernato ter razumljivo sporočilo, ki ga strukturirate na način:

• v glavi navedete svoje podatke (kdo organizira nek dogodek ipd.),
• sledi navedba: »Sporočilo za javnost – prosimo za objavo!« in nato velik naslov, ki bo v nekaj besedah pritegnil pozornost (npr. Otroci se bodo nemščino učili v naravi),
• sledi podnaslov v katerem v stavku ali dveh poudarite za kaj gre: društvo xy bo tudi letošnje poletje organiziralo tečaje tujih jezikov za otroke. Poučevanje bo skozi igro potekalo v naravnem okolju xy)

V nadaljevanju v nekaj stavkih sporočite podrobnosti: kje, kdaj, kdo in druge koristne informacije povezane s konkretnim dogodkom.

Na koncu sporočila navedite še kontaktno osebo in telefon oz. elektronski naslov. Za vsako sporočilo uporabite podobno formo (na dopisni list dodajte svoj logotip).

Pomembno: Sporočilo pišite v tretji osebi (kot ga bodo mediji tudi povzeli in objavili).

Možnost objave boste povečali, če bodo novinarji imeli čim manj dela - kar pomeni, da jim sporočilo za objavo pripravite sami.

Sporočila za medije lahko pošljete za vsako zadevo za katero menite, da je zanima za širšo javnost, tiskovno konferenco pa je smiselno sklicati le pred kakšnim večjim dogodkom. Za novinarsko konferenco je pomembno, da je dobro pripravljena. Običajno se tisto, kar boste povedali, pripravi tudi v pisni obliki in razdeli novinarjem. Dobro je, če je konferenca dobro moderirana, da ne pride do kakšnih zagat ob morebitnih bolj provokativnih vprašanjih novinarjev.

Medije o svojem delu »zasujte« s sporočili, vendar naj resnično predstavijo kvalitetne dogodke in informacije o vašem delovanju (vedno imejte pred seboj vprašanje ali to kar želite sporočiti resnično nekoga zanima).

Najlažje je za pošiljanje sporočil za javnost uporabiti že kakšno urejeno adremo novinarjev oz. medijev, kar pa je zelo težko, saj večina PR-ovcev le te skrbno varuje. V primeru, da ne poznate nikogar, ki bi posedoval adremo, predlagamo, da jo poskušate sami sestaviti. Na spletnih straneh ciljanih medijev poiščite dostopne elektronske naslove in na njih pošljete sporočila za novinarje.

Vsi mediji imajo objavljen elektronski poštni naslov svojega »deska« - redakcije kamor prihajajo vse informacije. Verjetnost objave vašega sporočila boste povečali, če se pozanimate na posameznem mediju, kateri novinar pokriva vaše področje delovanja in njemu osebno posredujete sporočila (v desku se rado kaj »izgubi). Ob naslavljanju sporočil direktno na medije je priporočljivo vsa sporočila poslati tudi na STA (Slovenska tiskovna agencija) po kateri lahko objavo povzamejo vsi ostali mediji.

Pri sestavljanju adreme za elektronska sporočila je potrebno paziti, da je adrema zaprta (prejemnikom elektronskega sporočila niso vidni naslovi). S tem adremo tudi zavarujete pred zlorabo oz. je ne morejo brez vaše privolitve uporabljati drugi.

Vsekakor je najhitrejša in danes povsem zadovoljujoča pot posredovanja sporočil za medije elektronska pošta in jih ni potrebno pošiljati (tudi) po klasični pošti ali faksu.

Preverite kateri mediji delujejo na področju vašega delovanja (ciljne publike) in se osredotočite nanje. Lahko pošljete tudi na ostale medije (nihče ne bo zameril, odločitev glede objave je vedno na strani uredništva).